Slovenski Festival Vin vsako leto napolni Cankarjev dom z energijo, ki jo težko najdeš kjerkoli drugje – kombinacijo vrhunskih vin, zanimivih ljudi in pristnega navdušenja nad slovensko vinsko kulturo. Letos sem se tja odpravil sam, v četrtek, 14. novembra. Želel sem preveriti, kaj je novega v prestolnici, hkrati pa sem iskal morebitne nove poslovne partnerje ter želel obnoviti stike z vinarji, s katerimi sem v preteklosti že sodeloval, a smo s časom malo izgubili ritem.
Seveda ima solo obisk festivala svoje omejitve. Voziti moraš domov, kar pomeni manj degustiranja, pa še brbončice po petnajstem vzorcu začnejo rahlo protestirati. Ampak namen je bil jasen: razširiti obzorje, preveriti ponudbo, slišati zgodbe vinarjev in morda najti vino, ki bi lepo dopolnilo mojo vinoteko.
Prvi vtisi – poln Cankarjev dom in dobro vzdušje
Oba nivoja Cankarjevega doma sta bila nabito polna. Okoli stojnic so se drenjali mladi, starejši, poslovno oblečeni obiskovalci in sproščeni ljubitelji vina. Od marsikaterega pogovora sem ujel, da jih veliko pride kar oba dneva – četrtek in petek. Sam sem bil v obleki, tako da sem se lepo zlil z množico.
Organizacija festivala je bila odlična. Osebje je ves čas skrbelo za čistočo, odlivalnike, vodo in hlajenje steklenic. Videlo se je, da imajo dogodek pod nadzorom.
Prvo predverje – srečanje s starimi partnerji in prvi vzorci
Najprej sem se ustavil pri Avosu, ki ga vodi Jože Kocuvan iz Štajerske. Odličen vinar in zanesljiv partner. Ponudil mi je degustacijo njegove sveže linije: Chardonnay, Laški Rizling in Šipon. Aromatika pri Avosu je vedno čista in zelo lepo izražena, in tudi tokrat ni bilo nič drugače.
Zatem sem obiskal Aleksa Mihelja (Mihelj Wines) iz Vipavske doline. Najbolj mi je izstopal njegov Cabernet Sauvignon, zorjen v ameriškem lesu. Nekaj posebnega, drzen izbor, ki pusti vtis.
Hitro sem skočil še do Peršolja Vin iz Brd, kjer sem preletel njihov izbor, nato pa odšel proti zgornjemu nadstropju.
Zgornja dvorana – raznolikost, presenečenja in nova spoznanja
Zgornje nadstropje je razdeljeno na več sektorjev: Štajerska, Konzorcij Vipavske doline, Salon Mabat, Wine Expert ter Merit HP.
Rurall – brezalkoholna alternativa, ki preseneti
Najprej sem se ustavil pri Rurallu, kjer predstavljajo brezalkoholne alternative. Njihov brezalkoholni Rizling me ni prepričal – ko vinu vzameš alkohol, izgubi tisto mehkobo in strukturo, ki je sladkor ne more nadomestiti.
Me je pa navdušil njihov izdelek na osnovi čajev in kombuče, ki se pije podobno kot vino: po požirkih, z karakterjem. Odlična rešitev za voznike ali tiste, ki želijo biti del družbe, ne da bi pili alkohol.
Ptujska klet – Pullus
Njihov Sivi Pinot je bil izrazito saden, skoraj jagodni. Zorjeni suhi Traminec pa je bil zelo kompleksen in je pustil vtis.
San Martin – izjemna Barbera
Pri Miranu Kavčiču iz Vipavske doline sem okusil eno najboljših Barber, kar sem jih do zdaj. Polna, sadna, a ne pretirano sveža – res odlično vino.
Kobal – Haloze, Štajerska
Njihov Kobal White Reserve (Traminec + Chardonnay) je bil izredno poln, lepo zaokrožen in zelo eleganten.
Štokelj – Vipavska dolina
Ponudili so Planta Belo (Chardonnay, Rebula, Pinela) ter Planta Rdeče (Merlot, Barbera). Obe vino sta imeli izraz karakterja – eno bolj nežno, drugo malo bolj temperamentno.
Vmes sem srečal še Nika Mahniča, enega od svojih vinarjev, ki se je ravno vračal z delavnice o tujih vinih. Malo sva pokramljala o bogatosti Malbeca in o tem, kako različne interpretacije lahko imajo iste sorte.
Za konec – Jarc in Modra Frankinja
Ob izhodu sem poskusil še njihovo Modro Frankinjo, ki je lepo zaokrožila moj večer.
Vtisi – urejeni obiskovalci, vrhunska energija in odlična vina
Zares me je presenetilo, kako urejeni in raznoliki so bili obiskovalci. Čutilo se je spoštovanje do vina in kulture okoli njega. Srečal sem nekaj kolegov sommelierjev moje generacije in izmenjal mnenja.
Vina so bila fantastična, čeprav sem jih zaradi vožnje poskusil manj, kot bi si želel. Pred izhodom sem naredil še testno pihanje – 0,08 – kar je dokaz, da sem pravilno odmerjal in pravočasno odlival.
Bi priporočal festival? Absolutno.
Slovenski Festival Vin je eden tistih dogodkov, ki zelo natančno pokažejo, kako zrela je postala slovenska vinska scena.
Če si ljubitelj vina ali te zanimajo zgodbe slovenskih vinarjev, je to dogodek, ki ga moraš obiskati. Še bolje pa je, če prideš s prijateljem, s katerim lahko deliš mnenja in vsak opozori na kaj, kar drugi spregleda.
Slovenija ima ogromno izjemnih vinarjev. Škoda je le, da tega ne znamo še bolje izpostaviti svetu. Prav zato so festivali, kot je ta, tako pomembni – združujejo ljudi, širijo kulturo vina in odpirajo vrata novim pogovorom, prijateljstvom in priložnostim.