Penine in peneča vina: kaj morate vedeti pred prazniki
December je mesec praznovanj. Miklavž, božič, silvestrovo, družinska kosila in večerna druženja – skoraj povsod prej ali slej odprete steklenico penine. Zato je pravi čas, da razčistimo, kaj pravzaprav pijemo, kakšna je razlika med penino in šampanjcem, kaj pomenijo oznake Brut, Sec in Demi Sec, ter kako se penine med seboj sploh razlikujejo.
Penina ni šampanjec. In šampanjec ni penina.
Najpogostejša napaka?
Da ljudje vsako peneče vino imenujejo šampanjec.
- Penina = peneče vino slovenskega izvora.
- Šampanjec = peneče vino iz francoske regije Champagne.
Vse je peneče vino, ampak poreklo, postopek in slog so popolnoma različni. Zato je prav, da že na začetku povedano – penina je penina.
Kako nastane peneče vino (po domače)
Peneča vina vsebujejo naravno nastali CO₂, ki nastane pri alkoholnem vretju. Ko vino ponovno zavre v steklenici ali cisterni, tlak naraste, CO₂ se raztopi v vinu, in ko se tlak ob odprtju sprosti, nastanejo mehurčki.
Peneče ≠ gazirano
- pri penečih je CO₂ naravni stranski produkt vrenja,
- pri gaziranih je umetno dodan (kot mineralna voda z mehurčki).
Kratka zgodovina penečih vin
Prva znana peneča vina segajo v leto 1531, v opatijo Saint-Hilaire, kjer so menihi ustvarili Blanquette de Limoux z metodo méthode ancestrale. Vino so ustekleničili še preden je končalo prvo vretje.
Dom Pérignon se pogosto omenja kot “izumitelj šampanjca”, čeprav ni bil prvi. Je pa bil prvi, ki je peneča vina naredil obstojna – z uporabo plutovinastega zamaška namesto loja ali konoplje.
Resnica je, da zaradi francoske revolucije marsikaj ni dokumentirano, ampak njegov vpliv na današnjo tradicijo je neizpodbiten.
Sladkor v peninah: Brut, Sec, Demi Sec – kaj to pomeni?
Ko nekdo reče:
“Ta penina je polsuha, 28 gramov sladkorja,”
si večina ljudi ne predstavlja, koliko je to.
Zato enostavno pravilo:
Zvrhana čajna žlička = približno 6–7 g sladkorja.
Klasifikacija (uporabljam angleško, ker je najbolj uveljavljena):
- Brut Nature (popolnoma suho): < 3 g/l
- Extra Brut (izredno suho): < 6 g/l
- Brut (zelo suho): < 12 g/l
Pozor: oznaka “manj kot” pomeni, da ima lahko penina le 2 g/l sladkorja, pa bo še vedno uvrščena v Brut, ker je slogovno tako primernejša.
Nadaljevanje:
- Extra Dry (suho): 12–17 g/l
- Sec (polsuho): 17–32 g/l
- Demi Sec (polsladko): 32–50 g/l
- Doux (sladko): > 50 g/l
Večina penin v trgovinah je Sec ali Demi Sec – torej 3–7 žličk sladkorja na liter.
Opomba: ta lestvica velja samo za peneča vina.
Vodič skozi sladkorne stopnje (z zelo subtilnimi primeri slovenskih penin)
Da bralec razume stile, hkrati pa vidi, kako široka je slovenska ponudba, sem primeroma dodal 1–2 penini v vsaki kategoriji. To ni seznam, ampak vodič, skozi katerega se penine samo naravno pojavljajo.
Brut Nature – za ljubitelje najčistejšega, najbolj suhega stila
Najbolj suha kategorija. Rezka, mineralna, čista.
Mehurčki so drobni, okus je res “osnovna esenca vina”.
Primer iz prakse: Penina Evin Rose – Bordon
Extra Brut – suho, a malenkost bolj zaokroženo
Odlična izbira za vse, ki imajo radi suho, ampak ne ekstremno.
Sveže, elegantno, zelo pitno.
Primer: Penina Domaine Réserve – Slapšak
Brut – najbolj univerzalna, najbolj pitna kategorija
Brut je klasika.
Ne preveč suho, ne preveč mehko. Ravno prav.
Primera:
Penina Brut – Puklavec & Family
Penina Istra – Mahnič
Extra Dry – najbolj “družabna” kategorija
12–17 g/l sladkorja = malo več mehkobe, še vedno sveže.
To je tip penine, ki jo lahko prineseš kamorkoli in bo vsem všeč.
Primeroma: Penina Donna Regina Noir – Čarga
Sec (polsuho) – pri nas najpogosteje izbrana kategorija
Priljubljena zaradi mehkobe in prijetne sladkosti.
Primer: Penina Zelen – Vipava 1894
Demi Sec – sladko, mehko in zelo priljubljeno
Za ljudi, ki radi nekaj nežnega, prijaznega, sladkega – brez ostrine.
Primer:
Penina Stella – Dusić
Penina Princess – Klet Krško
Doux – za sladokusce in sladice
Najslajša kategorija. Odlična ob sladici ali za ljudi, ki obožujejo muškate.
Primer: Penina Muškat Capris – Vina Koper
S čim boste vi nazdravili letos?
Slovenska ponudba penin je iz leta v leto boljša.
Ne glede na to, ali imate radi popolnoma suho, nekaj sadnejšega, malo polsladkega ali pa sladek desertni slog – v Sloveniji najdemo vse stile in vsako penino za vsak okus.
Če ne veste, kaj izbrati, pridite mimo – z veseljem pomagam izbrati tisto, ki vam bo res “sedla” ob vašem prazničnem večeru.
